Uvajanje v vrtec je prelomen in čustven dogodek tako za otroka kot tudi za ostale člane družine. Povsem pričakovano je, da se, kot pri vsaki večji spremembi, v nas prepletajo različna čustva – od vznemirjenja, radovednosti, pričakovanja, veselja, ponosa kot tudi skrbi, strahu, dvomov …

Priprava otroka na vrtec je odvisna od več dejavnikov, kot so: starost otroka, njegova zrelost, stopnja razvoja, značajske lastnosti, samostojnost, dosedanje izkušnje in ravnanje ter vedenje staršev.

Nekateri otroci se hitro prilagodijo novim okoliščinam in ob tem ne kažejo večjih težav, drugi imajo običajne prilagoditvene težave in ob ločitvi od staršev jokajo, se oklepajo staršev, odklanjajo hrano, so nemirni, utrujeni, občutljivi … Težje prilagodljivi otroci pogosteje tudi zbolijo (vročina, bolezni dihal in prebavil). Ko se po bolezni vrnejo v vrtec, morajo navadno tako starši kot otrok ponovno skozi postopek privajanja.

Včasih se težave pojavijo tudi z zakasnitvijo, zlasti pri otrocih, ki jih na začetku novo okolje zelo zanima. Vendar so vse te težave običajno prehodne in izzvenijo, ko otrok sprejme novo okolje ter se začne varno navezovati na vzgojitelje. 

Zadnje dni pred vrtcem bi bilo super, če nam uspe uresničiti katerega od spodnjih predlogov: 

• sprehodimo se do bližnjega vrtca in si oglejmo stavbo, igrišče; 
• skupaj preberimo kakšno knjigo o vrtcu; 
• otroka spodbudimo, da sodeluje pri izbiri copatk ali nahrbtnika za vrtec;  
• če je mogoče, prilagodimo urnik hranjenja in popoldanskega počitka urniku vrtca (v večini vrtcev je tako: 8:00 malica, 11:00 kosilo, 11:30 ali 12:00 počitek po kosilu, 14:15 po počitku popoldanska malica); 
• otroku omogočimo pozitivno izkušnjo z drugo odraslo osebo (starimi starši, sorodniki, prijatelji, …); 
• otrok naj se čim več druži ter spoznava vrstnike na igrišču, knjižnici, sprehodih, izletih, igralih …

Kako poteka uvajanje v vrtec?

Priporočeno je, da se že pred prvim obiskom vrtca dogovorimo s partnerjem, kdo bo otroka uvajal v vrtec in da si za uvajanje vzamemo dovolj časa. Poskrbimo za to, da nas v času uvajanja ne bo nič težilo in se nam nikamor ne bo mudilo, kajti tako se bomo lažje posvetili našemu otroku in njegovemu tempu uvajanja. Predvsem pa bomo mirnejši, kar bo najbolj ugodno vplivalo tudi na našega otroka.

Svetuje se tudi, da se osebno spoznamo z otrokovima vzgojiteljicama, saj bomo tako lažje razvijali zaupanje, ki je osnovnega pomena za otrokov občutek varnosti. Z njima se lahko pogovorimo o vsem, kar se nam zdi pomembno za uvajanje v vrtec. Vzgojnemu osebju zaupajmo navade otroka, kaj rad počne in kakšne so morebitne posebnosti (glede uporabe dude, ninice, stekleničke, prehrane, umirjanja, tolažbe …). 

Naša prisotnost v času uvajanja v skupini je zelo pomembna. Otroka, ki ga postavimo v novo okolje, pomirja že sama prisotnost bližnje osebe. Smo pa takrat otroku tudi zgled za vzpostavljanje stikov z ostalimi otroki, starši in vzgojitelji. Z vzgojiteljicama se dogovorimo, kakšno vlogo bomo imeli, ko bomo z otrokom v skupini, kako in kdaj se naj poslovimo od otroka, kako bomo podaljševali njegovo samostojno bivanje v skupini … 

Koliko časa traja uvajanje v vrtec?

Vsak otrok ima drugačen časovni okvir prilagajanja v vrtec. Otrok bo lažje prenesel našo odsotnost, če bodo sprva te odsotnosti kratkotrajne. Mlajši otroci namreč ne razumejo, če jim rečemo, da bo starš prišel nazaj. Otrok potrebuje izkušnjo, da se starš res vrne.

Postopno uvajanje v vrtec je torej ključ do uspešne vključitve v vrtčevsko skupnost, kasneje v šolo in družbo oziroma življenje nasploh. S postopnostjo se pri otroku vzpostavlja zaupanje, gradi varna navezanost na drugo odraslo osebo, ki ni starš, ter pridobiva občutek varnosti in sprejetosti.

Torej, otroka prvi dan nikakor ne pustimo ves dan v vrtcu. Z vzgojitelji si sproti predajajmo informacije o opažanjih otroka (čustvovanju, vedenju, razpoloženju …) in se glede na to odločimo, kdaj ga bomo v varstvu pustili cel dan. 

Težave pri uvajanju v vrtec?

Zelo pomembno je še, da s seboj v vrtec ne pozabimo vzeti otrokove najljubše igračke ali ninice ter dude in stekleničke, če ju potrebuje. Vse to pa si je priporočljivo pripraviti že zvečer pred spanjem.

Rutina

V obdobju, ko otroci menjajo njim znano okolje z neznanim, potrebujejo več nežnosti in pozornosti. V uvajalnem obdobju ne uvajajmo dodatnih sprememb v otrokovo življenje (odvajanje od dojenja, dude, plenice), saj bi ga s tem dodatno obremenili. 

Na poti v vrtec, lahko z otroci pojemo otroške pesmice, nato naštevamo stvari, ki jih vidimo pred vhodom v vrtec, opazujemo kakšne risbice, ki visijo v vrtcu na steni, na koncu pa si lahko podelimo še določeno število objemov in/ali poljubov. Vse to otroke sprosti in ko postane vsakodnevna rutina, jim da občutek varnosti.

Če je mogoče naj otrok obiskuje vrtec čim bolj redno. Stalen ritem prihodov in odhodov daje otroku občutek varnosti. Dnevna rutina, red, rituali v vrtcu in doma so za otroka zelo pomembni. Večerna priprava na spanje ob primerni uri, jutranji čas za prebujanje ter umirjen odhod od doma v vrtec pa so ključni za uspešen dan.   

Čas za slovo

Čas, ki ga zjutraj prebijemo v garderobi, naj bo čim krajši. Z otrokom spodbudno govorimo, se že v garderobi poslovimo in nato predajmo vzgojiteljici z mislijo in zaupanjem, da bo za našega otroka dobro poskrbljeno. Predaja naj bo nežna, a odločna, z našim odhodom ne zavlačujmo. Otroci namreč hitro začutijo oklevanje staršev in tako se slovo lahko kaj hitro sprevrže v nočno moro za oba.

Če se na tej točki pojavi jok, bo po slovesu, ko nas otrok ne bo več videl, praviloma hitro prenehal. Otroku predajmo še pomembno sporočilo – da gremo in da se bomo ponj vrnili. Obljubljajmo pa le takrat, ko obljubo zmoremo tudi izpolniti (npr. »Pridem po kosilu …«).

Tako starši, upam, da vam bodo zapisani nasveti pomagali, da bo vaše in otrokovo uvajanje na novo okolje potekalo lahkotnejše, mi pa se spet beremo v kakšnih drugi rubriki, z novimi nasvetih, ki jih z veseljem pripravljamo za vas!